Привет из Вены

Ne boste verjeli, ampak igranje babuške se je dejansko splačalo. Nastopajoči smo namreč dobili za nagrado od potovalne agencije Ars Longa zastonj enodnevni izlet na Dunaj! Wiiii! Bilo je res lepo. Okrašeno velemesto, polno ljudi, hrupa, vonja po kuhanem vinu, konjskih vpreg, božičnih sejmov in najlepše - cel dan je naletaval sneg ... Ahhh, res smo lahko začutili tisto pristno božično vzdušje ... Sicer pa velja, kar pravijo modri ljudje: "Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj." - obupno drag je namreč.

Aja, seveda - Ars Longa, hvala za izlet:)

Run Forest, run!

Včeraj je društvo Slovenija-Rusija organiziralo družabni večer pod naslovom "Nenavadni koncert", na katerem smo sodelovali tudi nekateri študentje rusistike. Uprizorili smo pesnitev Danila Harmsa Иван Иваныч Самовар. Jaz sem (kot ponavadi) dobila vlogo babuške (a res zgledam tako stara?!?). Ker sem imela v svojem besedilu tudi nekaj o tem, da imam palico, mi je organizatorka naročila, da si moram le-to nujno nekje zrihtat. Poklicala sem vse sorodstvo, povprašala prijatelje, a nihče tega čuda ni imel. Zato sem se zakadila v našo klet z namenom najti nekaj, kar bi bilo vsaj malo podobno palicam za starejše občane. In ... kdor išče, ta najde - v najbolj oddaljenem (in najbolj zaprašenem) kotu kleti sem našla bergle. Vendar ... trenutno navdušenje je kmalu zamenjala skrb. Ker doma ni bilo avta in me tudi nihče ni mogel peljati, sem morala iti na avtobus!!! Po tehtnem premisleku sem se odločila, da bi bilo najbolje, da se delam, da me boli noga in bergle dejansko uporabljam. Pa sem šla. Ko sem se pošepavajoče približevala avtobusni postaji sem že od daleč videla svojo sosedo (o, šit!), ki me je pretreseno opazovala v smislu: "Ja božica, le kaj se ti je zgodilo?". Medtem ko sem se ravno zmišljevala, kaj naj ji rečem, se mimo mene pripelje avtobus. Ker se mi je zelo zelo mudilo in sem morala nujno ujeti ta avtobus, nisem imela izbire ... vzela sem bergle v roke in začela teči ... Ne morem vam opisati, kakšen fris je naredila zmedena soseda, zase pa lahko rečem, da sem se počutila kot Tom Hanks v filmu Forest Gump: "RUN FOREST, RUN!!!" :)

No ja, kljub sramoti, ki sem si jo nakopala, je bil večer krasen. Iz Krke smo se kasneje preselili v mesto in plesali in si nazdravljali do jutranjih ur ... :)

Definition

The spark of passion: chemistry
The simmering of blood and heart
The speed of passion: furious
Almost over before it begins
The length of passion: timeless
It's memory will always live
The art of passion: timing
Knowing when to accept, to give.

(Mary Fumento)

Kakšno zadavoljstvo ...

... ti lahko daje "tipi-topi" pospravljena soba ... :)

Veseli december

Danes je 1. december! Gre kdo z mano v mesto na kuhano vino in ogled Ljubljane v lučkah? :P

Stvari, ki so del mojega jaza

Torej, še jaz se pridružujem s svojim seznamom Tamari in Urši:) Vabljeni, da nadaljujete "tradicijo":).

1. risanke (zelo odraslo, huh?)
2. petje in dretje na vajah, koncertih, tuš-kabinah, ... in seveda v avtu (tam pridejo v poštev samo opere, na primer Time to say goodbye:)
3. klavir ... zadnje cajte bolj jazzovsko obarvan
4. optimizem - ljubim dober humor, še bolj pa iskren smeh
5. imam očitno res dober smisel za zafrkavanje ljudi v glavo (navadno sem potem ornk tepena - imam 3 sestre:)
6. Božični čas, Ljubljana v lučkah, petje na ulici - takrat sem najbolj srečna:)
7. Kapučino + klepet, navadno to izvajam med predavanji, hihi
8. Zeleno kolo z marjeticami - na njem sem vztrajala do začetka novembra, dokler nisem ornk zbolela
9. Učenje v kleti ...
10. Dobro se počutim v črni (kljub temu, da imam v zadnjem času neke "barvne izpade")
11. Drsanje v ritmu disko glasbe
12. Dišeče palčke and stuff
13. Lucija in Matija (moja mala nekaj-letna kompanjona, ki živita nadstropje pod mano)
14. Indijanska kapa in rokavice pozimi
15. Točnost (navadno sem res zelo točna, včasih celo malo prezgodnja:)
16. Ples s soplesalcem, ki me zna "voditi" (ker navadno to funkcijo nevede kar jaz prevzamem:)
16. in še kaj verjetno ... :)

"Tiho ti dajem slovo -
morda ne veš,
a odhajam.

Odpiram roke
da objela bi svet,
zapiram srce
in ti puščam zletet,

poljubi me
še enkrat... "

(Rika)

V spomin še enemu nedolžnemu življenju, ki ga je kruto pokončala človeška roka. In v upanju, da bi se vedno zavedali, kako hitro lahko nekoga izgubimo ... Peace!