Wednesday, October 24, 2007

Pesem stare kadilke

Še ena, ki se mi dopade - Joni Mitchell, ki ima za moje pojme totalno hud glas (še posebi, ker je zaradi kajenja privlačno raskav:)


Tears and fears and feeling proud
To say I love you right out loud ...
(Kako zelo je zadela tole ... hm hm ...)

Sunday, October 14, 2007

Svečke, zeleni trakci, napetost v zraku, visoke pete - posledično razbolele noge, petje ... in polna dvorana ljudi. Draga Mens Sonora (Marta, Maruša, Marija, Lea, Lučka, Katja, Ajda, Urša Č., Urša M., Katarina, Irena, Petra, Polona, Urška, Mojca, Andreja, Klara, Jelka), hvala za čaroben večer, ki sem ga danes doživela v vaši družbi.
Lp,
fot.martina;)

Friday, October 5, 2007

V sestrini sobi sem našla knjigico, v kateri je tale pesmica ... Meni je všeč :)

Opozorilo


Ko bom stara, bom nosila vijoličasto
in rdeč klobuk, narobne barve in oblike.
Pokojnino bom zapravila za žganje in poletne rokavice
in satenaste sandale. Rekla bom, da nimamo za maslo.
Sedla bom na pločnik, ko bom upehana.
V trgovinah bom jedla, kar dajo zastonj,
in sprožala bom alarme. S palico bom ropotala po ograjah.
To vse na račun resnosti v mladosti.
V copatih bom šla ven, ko bo deževalo,
in rože bom trgala po sosednjih vrtovih.
Naučila se bom pljuvati.

Lahko bom nosila razcapane srajce in se zredila,
pojedla tri funte klobas naenkrat
ali pa cel teden živela od namazanega kruha.
Zbirala bom svinčnike in barvice in podložke za kozarce.
Razporedila jih bom po škatlah.

Za zdaj pa je obleka zato, da nas ščiti pred mokroto.
Plačati moramo stanarino in ne smemo preklinjati v javnosti.
Moramo biti vzor svojim otrokom.
Prijatelje moramo vabiti v goste in brati časopise.

Kaj pa če bi začela že zdaj malo vaditi?
Da tisti, ki me poznajo, ne bodo preveč iz sebe,
ko bom nenadoma stara, oblečena v vijoličasto.

(Yenny Joseph)

Thursday, October 4, 2007

Skoz pomladni dež bom šla ...

Danes sem dve uri preživela v knjigarni (čas tam nedvomno hitreje teče:) in brala ... In tako sem se prvič podrobneje srečala z dramsko igralko in poeteso Milo Kačič. Skoz pomladni dež bom šla je zbirka njenih najglobjih in najbolj čustvenih ljubezenskih pesmi, ki so jo izdali po njeni smrti. Nekaj najbolj nežnega in obenem razburkanega, kar sem kdaj brala. Ljubezen iz skorajda vseh možnih zornih kotov. Poezija, ki se te dotakne ... vsaj v takšni meri, da začneš razmišljati, da bi knjigo kupil :)


Pomladno jutro, vstalo iz noči,

v predivo megle skrilo je obzorje.

Tam daleč, daleč zadaj, tam je morje,

še dlje za morjem sonce je in ti.
(Mila Kačič)

Wednesday, October 3, 2007

Dosežek!

S ponosom sporočam, da sem v ponedeljek, 1. oktobra 2007, prvič uspela spackati skupaj nekaj, čemur bi se lahko reklo "nedeljsko kosilo" - se pravi juha (ok, priznam, bila je Knorr-ova), pečen krompir, piščanec s sezamom, paradižnik s feto sirom in sladica - čokoladni žepki (ok, priznam, bili so Pečjakovi) ... Drugi dosežek pa je, da sem se naučila narediti tudi krompirjeve svaljke (2. oktober) ... :) Naj se vam zdijo te stvari še tako banalne, verjemite, da je to zame velik korak naprej. Zdaj se moram pa samo še naučiti, kako se pralni stroj zalaufa, pa bom za omožit :P