Ali veste, ...

... da se da 516-stransko knjigo prebrati v pičlih 6ih urah in pol? :) Vse se da, če se hoče ...

In uradno se je začel ... ta-da-da-dam ... najtoplejši letni čas. Ob tej priložnosti navajam svoj osebno-lastno-unikaten seznam asociacij, ki mi jih izzove beseda poletje:

Morje, sonce, sol, stopljen sladoled, piki zoprnih krvoseških komarjev, vonj po kremah za sončenje, ubijalska vročila, zibanje v pisani viseči mreži, branje plehkih ljubezenskih romanov, opazovanje postavnih moških telesc pod krinko sončnih očal, iskanje školjk in morskih ježkov, tunkanje, petje ob tabornem ognju, zaupni pogovori, sončni zahodi, slane brisače, rdeče nalakirani nohti, nočni sprehodi po plaži, kartanje, vsakodnevno obvezno popoldansko spanje, večeri ob svečah (pri nas nas morju pač ni elektrike:), jutranje budnice galebov, dolga hoja v mesto po kruh, škripanje starih postelj (oziroma lomljenje le-teh), nova znanstva, nove simpatije, novi sosedi, kičasti štanti, nočno kopanje, odklop.

p.s.: Kakšne pa so vaše asociacije? :)

Pozna kdo zdravilo, ki bi mi pomagalo spraviti se k učenju? :)

live = risk

Ko življenje ne bo teklo po naših načrtih in nas bo pustilo na cedilu, je treba vedeti - IF YOU'VE NEVER FAILED, YOU'VE NEVER LIVED ...

Neke sončne nedelje v maju nas je fotografiral Ciril Jazbec. Kot lahko vidite, obvlada zadevico ;)

Filozofiranje

Ljudje smo krhka bitja. V divji stepi mlada gazela že po parih urah shodi in skaklja s svojo materjo ob strani. Človek za prvi korak potrebuje 10 ali več mesecev. Levinja svoje mladiče po kratkih dveh letih začne odganjati od sebe in jih sama nažene v svet. Človek za samostojnost potrebuje vsaj 19-25 let, nekaterim to celo nikoli ne uspe! Ob takih nedolžnih primerjavah se mi poraja vprašanje: kako se lahko človek, ki je v osnovi prav nebogljeno bitje, pojavlja na vrhu prehranjevalne verige in vlada vsemu stvarstvu s praktično neomejeno oblastjo? Polovica ljudi nas živi v betonu in vedno bolj izgubljamo pristen stik z naravo ... dihamo smog, ptičje petje smo preglasili z rohnenjem avtomobilov ... Bodo naši otroci in vnuki sploh vedeli, kako diši travnik, kjer rastejo ivanščice in kako žubori potok v gozdu? Zavidam ljudem, ki jih zbudi petelin in ne smetarski tovornjak, ki odvaža smeti. Zavidam jim, da si lahko vsak dan polnijo pljuča z dozo kisika in vonjajo sveže pokošeno travo. Želim si, da bi moji otroci imeli ta stik z naravo in spoštljiv odnos do drugih bitij, ki živijo na našem planetu. Torej, da pridem do zakjučka temu filozofiranju - očitno se bo treba omožit na kmete, molzt krave in jodlat po planinah :)

p.s.: Sicer pa je to moj 100. post - lahko mi čestitate :)