Dovolite mi, da se predstavim: Runo, nemški ovčarski pes, gospodar človeka, ki si misli, da je moj gospodar. V resnici sem gospodar jaz in tako ni le v mojem primeru - psi smo namreč že zdavnaj zavladali nad ljudmi, ljudje pa že dolgo žive v utvari, da nam gospodarijo oni.Kdo je glavni? Ali tisti, ki svobodno teka sem ter tja po cestah, pločnikih in zelenicah, ali tisti, ki hodi za njim, ga kliče, opozarja na avtomoblie in za njim pobira drekce in jih daje v polivinilasto vrečko?
Je gospodar tisti, ki češe, ali tisti, ki ga češejo, sprejajo proti insektom, ki mu umivajo tačke?
Je gospodar tisti, ki poležuje in dremlje, ko se mu to le zahoče, ali tisti, ki vstaja ob zoprnem zvonjenju budilke, hiti v službo, iz službe po uradih in po drugih opravkih, ki kuha, pere, lika, telefonira in neprestano pogleduje na uro?
Je gospodar on, ki mora za svojo in mojo hrano delati, ali sem gospodar jaz, ki sem postrežem, ki si to zaželim in človeka opozorim na to, da sem lačen in žejen in da naj končno že opravi dolžnost, ki si jo je naložil?
Kdo mi kupuje ovratnice proti bolham, ovratnice za okras, ovratnice za sprehod in za povodec, s katerim zadržuje mojo razigranost in pazi, da ne pridem pod kolesa avtomobilov? Kdo mi kupuje brikete, slastne koščice, kdo me vodi k veterinarju, ki skrbi za moje zdravje?
Kdo poskrbi za striženje dlake in nohtov, komu ni škoda denarja za pasjo kozmetiko?
Sem gospodar jaz, ki le popraskam po vratih, ko se vrnem s potepa, in že mi odpro, ali je gospodar tisti, ki si, če se vrne domov pozna ponoči, še pozvoniti ne upa?
Je gospodar on, ki ga žena krega za vsako uro zamude, ali sem gospodar jaz, ki me je vesela, da se le vrnem?
Eno naj bo jasno: gospodarji niso ljudje, gospodarji smo mi, psi.
Vendar pa je treba priznati tudi žalostno dejstvo, da vsem psom le še ne gre tako dobro. Nekaterim ni lepo - privezani so in ubogati morajo, nihče jih ne češe in celo za jesti in piti nimajo dovolj, žive tako slabo kot ljudje.
Toda stanje se izboljšuje, naši problemi so delžni vse večje medijske pozornosti, vse več je ljudi, ki se zavzemajo za naše pravice. Še z repom ne bo treba migniti, da nam bodo na krožniku prinesli, kar nam prija!
Kajti gospodarji smo mi, psi.
(E. J.)
Je gospodar tisti, ki češe, ali tisti, ki ga češejo, sprejajo proti insektom, ki mu umivajo tačke?
Je gospodar tisti, ki poležuje in dremlje, ko se mu to le zahoče, ali tisti, ki vstaja ob zoprnem zvonjenju budilke, hiti v službo, iz službe po uradih in po drugih opravkih, ki kuha, pere, lika, telefonira in neprestano pogleduje na uro?
Je gospodar on, ki mora za svojo in mojo hrano delati, ali sem gospodar jaz, ki sem postrežem, ki si to zaželim in človeka opozorim na to, da sem lačen in žejen in da naj končno že opravi dolžnost, ki si jo je naložil?
Kdo mi kupuje ovratnice proti bolham, ovratnice za okras, ovratnice za sprehod in za povodec, s katerim zadržuje mojo razigranost in pazi, da ne pridem pod kolesa avtomobilov? Kdo mi kupuje brikete, slastne koščice, kdo me vodi k veterinarju, ki skrbi za moje zdravje?
Kdo poskrbi za striženje dlake in nohtov, komu ni škoda denarja za pasjo kozmetiko?
Sem gospodar jaz, ki le popraskam po vratih, ko se vrnem s potepa, in že mi odpro, ali je gospodar tisti, ki si, če se vrne domov pozna ponoči, še pozvoniti ne upa?
Je gospodar on, ki ga žena krega za vsako uro zamude, ali sem gospodar jaz, ki me je vesela, da se le vrnem?
Eno naj bo jasno: gospodarji niso ljudje, gospodarji smo mi, psi.
Vendar pa je treba priznati tudi žalostno dejstvo, da vsem psom le še ne gre tako dobro. Nekaterim ni lepo - privezani so in ubogati morajo, nihče jih ne češe in celo za jesti in piti nimajo dovolj, žive tako slabo kot ljudje.
Toda stanje se izboljšuje, naši problemi so delžni vse večje medijske pozornosti, vse več je ljudi, ki se zavzemajo za naše pravice. Še z repom ne bo treba migniti, da nam bodo na krožniku prinesli, kar nam prija!
Kajti gospodarji smo mi, psi.
(E. J.)
