Run Forest, run!

Včeraj je društvo Slovenija-Rusija organiziralo družabni večer pod naslovom "Nenavadni koncert", na katerem smo sodelovali tudi nekateri študentje rusistike. Uprizorili smo pesnitev Danila Harmsa Иван Иваныч Самовар. Jaz sem (kot ponavadi) dobila vlogo babuške (a res zgledam tako stara?!?). Ker sem imela v svojem besedilu tudi nekaj o tem, da imam palico, mi je organizatorka naročila, da si moram le-to nujno nekje zrihtat. Poklicala sem vse sorodstvo, povprašala prijatelje, a nihče tega čuda ni imel. Zato sem se zakadila v našo klet z namenom najti nekaj, kar bi bilo vsaj malo podobno palicam za starejše občane. In ... kdor išče, ta najde - v najbolj oddaljenem (in najbolj zaprašenem) kotu kleti sem našla bergle. Vendar ... trenutno navdušenje je kmalu zamenjala skrb. Ker doma ni bilo avta in me tudi nihče ni mogel peljati, sem morala iti na avtobus!!! Po tehtnem premisleku sem se odločila, da bi bilo najbolje, da se delam, da me boli noga in bergle dejansko uporabljam. Pa sem šla. Ko sem se pošepavajoče približevala avtobusni postaji sem že od daleč videla svojo sosedo (o, šit!), ki me je pretreseno opazovala v smislu: "Ja božica, le kaj se ti je zgodilo?". Medtem ko sem se ravno zmišljevala, kaj naj ji rečem, se mimo mene pripelje avtobus. Ker se mi je zelo zelo mudilo in sem morala nujno ujeti ta avtobus, nisem imela izbire ... vzela sem bergle v roke in začela teči ... Ne morem vam opisati, kakšen fris je naredila zmedena soseda, zase pa lahko rečem, da sem se počutila kot Tom Hanks v filmu Forest Gump: "RUN FOREST, RUN!!!" :)

No ja, kljub sramoti, ki sem si jo nakopala, je bil večer krasen. Iz Krke smo se kasneje preselili v mesto in plesali in si nazdravljali do jutranjih ur ... :)