Učenje vs zabava

Nisem si mislila, da je učenje lahko zabavno ... ampak - nemogoče je očitno mogoče! V torek sem se v družbi sošolcev iz rusistike naučila enormno količino podatkov, ki smo jih prejšnji teden obravnavali pri Stari cerkveni slovanščini, obenem pa sem se nasmejala do solz in pregibala trebušne mišice (celo tiste, za katere nisem niti vedela, da obstajajo:). Tako da, dragi bralci, knjigo pod roke, enga kuhančka v tazadnjo, pa z zabavno družbo na kafe = uspeh je zagotovljen! :)

Verjamem v sonce,
čeprav ga ne vidim.
Verjamem v ljubezen,
čeprav je ne čutim.

(napis na steni neke kleti v Kölnu, ki so jo med 2. svetovno vojno zbombardirali) ...

Vonj po snegu ...

Svežina jesenskega zraka z vonjem po snegu, prijetna utrujenost po dobro izkoriščenem četrtku, toplina na avtobusu, ki me uspava in v ušesih melodija Davida Guette ... "baby when the lights go out" ... V srcu pa neznosno hrepenenje ...

Autumn leaves

Ko mi je danes močno sonce grelo obraz in so pred mano na cesti pod taktirko vetra plesali drevesni listi v vseh mogočih odtenkih, sem spoznala, da sem zaljubljena v jesen ... (khm) ... in še v koga:) Tralala ...

Desetnajst

Danes sem stopila v tretje desetletje svojega življenja ... Uradno sem zapustila obdobje najstništva (neuradno se to verjetno nikoli ne bo zgodilo:) in od mene se vedno bolj pričakuje, da bom bolj odrasla in odgovorna ... bo res treba začeti delati na tem - nič igranja z Barbikami, nič branja stripov, nič spanja z medvedki in punčkami, nič lizanja lizik, nič zbiranja prtičkov, ... :)

Črno-belo ...

Sama sebi ne bi verjela, ampak po šestih letih grozljivih lekcij klavirja pri moji kot-zmaj-zastrašujoči profesorici, sem se odločila, da spet prestopim prag glasbene šole. In presenečena ugotavljam, da se nekateri mentorji ne derejo na svoje učence, ne prhajo z nosnicami, če se zmotimo, ne padajo s stola pri vežbanju lestvic in najpomembnejše - ne mečejo nam učnih knjižic v glavo (!) ... Moj Denis veliko črno-belo stvar obvlada v nulo in svoje znanje prav prijazno prenaša naprej ... in samo sanjam lahko, da bom mogoče nekega dne tudi jaz znala iz tipk izvabljati take čarobne melodije, kot jih zna on ...

V soju sveč počivata že kar nekaj let. A vseeno me vedno ob tem času preplavijo spomini ... na vajin varen objem, tople oči in vedno prijazno besedo. Na zimske večere, ki sem jih preživljala v vajini kuhinju ob beli kavi, pravljicah in smehu, ki ni nikdar ponehal. Včasih sem imela občutek, da sta vidva edina, ki res razumeta ... bila sta tako dobra stara starša. Ata, mama - upam, da sta tam zgoraj srečna skupaj z Njim ... Pogrešam vaju!