V soju sveč počivata že kar nekaj let. A vseeno me vedno ob tem času preplavijo spomini ... na vajin varen objem, tople oči in vedno prijazno besedo. Na zimske večere, ki sem jih preživljala v vajini kuhinju ob beli kavi, pravljicah in smehu, ki ni nikdar ponehal. Včasih sem imela občutek, da sta vidva edina, ki res razumeta ... bila sta tako dobra stara starša. Ata, mama - upam, da sta tam zgoraj srečna skupaj z Njim ... Pogrešam vaju!