Danes sem dve uri preživela v knjigarni (čas tam nedvomno hitreje teče:) in brala ... In tako sem se prvič podrobneje srečala z dramsko igralko in poeteso Milo Kačič. Skoz pomladni dež bom šla je zbirka njenih najglobjih in najbolj čustvenih ljubezenskih pesmi, ki so jo izdali po njeni smrti. Nekaj najbolj nežnega in obenem razburkanega, kar sem kdaj brala. Ljubezen iz skorajda vseh možnih zornih kotov. Poezija, ki se te dotakne ... vsaj v takšni meri, da začneš razmišljati, da bi knjigo kupil :)Pomladno jutro, vstalo iz noči,
v predivo megle skrilo je obzorje.
Tam daleč, daleč zadaj, tam je morje,
še dlje za morjem sonce je in ti.
(Mila Kačič)
No comments:
Post a Comment