Nature

Meni so čudovite ...

The autumn leaves drift by my window ...

The mystery of forest's ghosts ...

Freedom ...

The beauty of nature ...

p.s.: Hvala, Vista ...

LUBEZN

In kaj si pod pojem ljubezni predstaljajo naši najmlajši? Nekatere izjave so prav ganljive ... Spomnimo se jih, ko se bomo naslednjič jezili nad ljubljenimi ...

'When my grandmother got arthritis, she couldn't bend
over and paint her toenails anymore.
So my grandfather does it for her all the time, even
when his hands got arthritis too. That's love.'
(Rebecca- age 8)

'When someone loves you, the way they say your name is
different ... You just know that your name is safe in their mouth.'
(Billy - age 4)

'Love is when a girl puts on perfume and a boy puts on
shaving cologne and they go out and smell each other.'
(Karl - age 5)

'Love is when you go out to eat and give somebody most
of your French fries without making them give you any
of theirs.'
(Chrissy - age 6)

'Love is what makes you smile when you're tired.'
(Terri - age 4)

'Love is when my mommy makes coffee for my daddy and
she takes a sip before giving it to him, to make sure
the taste is OK.'
(Danny - age 7)

'Love is what's in the room with you at Christmas if
you stop opening presents and listen.'
(Bobby - age 7 - wow!)

'If you want to learn to love better, you should start
with a friend who you hate,'
(Nikka - age 6)

'Love is when you tell a guy you like his shirt, then
he wears it everyday.'
(Noelle - age 7)

'Love is when Mommy gives Daddy the best piece of
chicken.'
(Elaine-age 5)

'Love is when Mommy sees Daddy smelly and sweaty and
still says he is handsomer than Robert Redford.'
(Chris - age 7)

'I know my older sister loves me because she gives me
all her old clothes and has to go out and buy new
ones.'
(Lauren - age 4 - haha, tale punca pa živi v zmoti:)

'Love is when Mommy sees Daddy on the toilet and she
doesn't think it's gross.'
(Mark - age 6)

'You really shouldn't say 'I love you' unless you mean
it. But if you mean it, you should say it a lot.
People forget.'
(Jessica - age 8)

Čudovito izgleda, čudovito diši in grozno udobno je v njegovem objemu ... Ah ja, naš novi kavč je prav zares čeden! :)

Park zvončkov

"Sodobna civilizacija ne pozna besede za starše, ki izgubijo otroka. Žena, katere mož je umrl, je vdova, mož – vdovec. Če otrok izgubi starše, je sirota. Ko pa starši izgubijo otroka, kar je morda od vseh največja tragedija, za opis te velike izgube nimamo niti besede ..."

Ravno sem se vrnila s sprehoda po Žalah, kjer sva z Uršo našli nekakšno majhno pokopališče, imenovano Park zvončkov, namenjeno pa je umrlim otročičkom ... Globoko se naju je dotaknil pogled na male tablice z njihovimi imeni, na igračke, svečke in rožice, ki obdajajo vrt ... V zraku pa je bilo čutiti nepredstavljivo žalost atijev in mamic ...

Diversity to discover

Povezavo na tale video sem našla na blogu Uršinega loverja (btw - odkar sta bila na televiziji, se blazno nosita:) in se mi blazno dopade, ker imam občutek, da res ujame ritem naše male deželice. Pa še pesem v ozadju mi po koži sproža mravljice, tako lepa je ... :) U ž i v a j t e ...

During your journey on your final flight home
white wings will carry you and you will be flown.
To the pearly gates of Heaven, where they will usher you in.
To the feet of your Lord, your Saviour, and your friend.
He will hold you in his arms and the angels will sing
as another one of His children is delivered by white wings ...

Goodbye, Heath ...

Lepa si (O.S.T.) ...

... Svet se vrti naprej. Tisočletja za teboj in tisočletja za menoj bo svet velikanska bela krogla. Ledena. Pomrznile bodo reke, led bo prekril morja in tudi tista praska na parketu, ki si jo naredila s svojo peto, bo globoko, globoko pod snegom. In tudi ti in jaz. Nihče ne bo vedel, da sva nekoč, davno, davno pred njihovim svetom, živela dekle in fant. Ki sva bila nekaj posebnega. Posebnega tudi v tistem najinem, drugačnem svetu. Ne bodo vedeli za najino ljubezen, za bolečino strasti. Ničesar ne bodo vedeli o tem, kako je bolečina med nama postajala nevzdržna. Da se nisva zmogla upreti silnim čustvom, da se nisva hotela ločiti, živeti z bremenom svojih bolnih emocij pa tudi nisva več mogla. Da sem našel svoj izhod in verjel, da bova tako ostala za večno skupaj... Minevala so leta in stoletja, svet in ljudje so se spreminjali. Ničesar več ni bilo, razen ledu. Veliko ledu. Nihče več ni vedel za obupana ljubimca iz davnine. Pa vendar so ju zmotili v njunem miru. Odkrili so ju, vkovana v večni led. Ostal je nedotaknjen. V svoji mladosti, odprtih oči. Ostala je takšna kot je bila. V lepoti, z zaprtimi očmi. Fant je še vedno z občudovanjem in hrepenenjem gledal svojo ljubico in lahko si slišal njegovo šepetanje: “Lepa si ...” Ljudje ledenih tisočletij so ju iztrgali iz ledu. Naložili so ju v temno vozilo in odpeljali iz zmrznjene puščobe. Ledeni postavi sta se zibali v tresenju vožnje. Fant je zrl dekletu v obraz. Tresenje ga je skoraj prevrnilo. Nagibal se je k njej. Morda, morda jo bo dosegel, se je dotaknil z licem, z ustnicami. In morda bosta potem spet ... odprli so vrata. Ljudem nove dobe, dobe mraza in ledu, ni bilo mar za stvari med njima. Razstavili so ju, množice so si ogledovale človeka iz davnine. Fant pa je še vedno zrl. Da bi spet uzrl svojo ljubezen. Nekaj v tisočletjih ni zaledenelo ... Ljudje so še vedno iskali več, kupovali bolje. Kupili njo, razstavni eksponat številka ... Naložili so jo na voziček in jo odpeljali proti vratom. Fantu se je lomilo ledeno srce. Jokale so ledene oči in kristali zmrznjene krvi, ki je hotela spet pognati po telesu, so trli žile. Nihče ni videl silne bolečine, ki se je zarisala na fantovem obrazu. Ločili so ga od nje. Njegove oči so se počasi, zadnjič zaprle. In še enkrat si slišala: “Lepa si ...”