Predizpitna mrzlica...

V ponedeljek me čaka ena zelo velika preizkušnja... (najtežji izpit na ruščini)... Če ga nardim častim vse prečastitljive bralce (bralca?) mojega bloga pivo:)


p.s.: pa še ena slikca za spomin na Irsko... Ja, luštn je blo:)

Shiver

Bilo je 2 leti nazaj, za prvega maja... Privškovi, Marta S. in moja malenkost smo se po nedeljski maši usedle v "nobel" Ninin avto in se odpeljale na Dunaj. Šle smo na koncert meni (in seveda tudi ostalim trem) ene najboljših pevk - Alanis Morissette. Ko so odprli vrata ravno prav velike dvorane, smo se prerivale kot nore in se dejansko prerinile v prvo vrsto! Kot predskupina so nastopili avstrijski zmagovalci tamkajšnjega pevskega tekmovanja (Pop idol/Bodi zvezda/?) - SHIVER in nas vse po vrsti očarali s svojo energijo in ljubeznijo do petja. No, pa tudi za pogledat niso bili slabi. Spuščale smo milne mehurčke, jim pošiljale poljubčke (no, to je delala samo Marta) in se pretvarjale, da znamo vse njihove pesmi na pamet... Po koncertu se je ogromno ljudi skušalo prebiti do luksuznega avtobusa Morissettke, ki so ga nadzirali varnostniki, me pa smo še prej zavile do kombija, kjer so svoje inštrumente pospravljali simpatični Shiver. Kako so bili presenečeni, ko smo jih prosile za avtograme (no, to je delala samo Marta), se slikale z njimi (no, tudi to je delala samo Marta) in jim dopovedovale, da so najboljši (hm, tudi to je delala samo Marta)... 16. junija se Marta poroči in Nina je dala idejo, da ji na poroki zapojemo njihov najboljši komad - Dieser Augenblick. Danes mi ga je poslala po mejlu in prav neverjetno se mi zdi, da je prebudil v meni čisto vse podrobnosti na tisti čudovit, sončen, smeha poln dan, ki bo nedvomno v mojem spominu ostal še zelo dolgo, če ne za vedno... Shiver, najboljši ste!

Es ist alles gesagt und alles getan
Und was uns jetzt noch bleibt
Ist dieser augenblick
Und es gibt kein davor
Und kein danach
Und alles macht sinn
Jetzt und hier

Und ich fuhle mich so frei mit dir

Denn du bist einfach wundervoll
Bin sprachlos,
Atemlos mit dir
Hey du bist einfach wundervoll
Bin sprachlos,
Atemlos mit dir...

Sanjam...

V zraku odmevajo tvoje besede, na koncu izberem to, kar mi sede - spet mislim na tebe...

Delček komada, ki si ga vrtim že dva dni... Ne vem, očitno se ujema z mojim trenutnim razpoloženjem in mišljenjem - samo bluzim in mislim nanj...

Rdeča kapica

Zgodbica o deklici, babici, lovcu in zlobnemu volku na poseben način;) Si mogoče med tistimi, ki so mislili, da poznajo pestrost jezika? Hmmm... jaz defenitivno nisem:P Pa obilo užitkov ob branju, hehe...

RDEČA KAPICA

Rdeči kapici je parenteralna mati akcidenčnega irelevantnega dne akreditirala transport viktuarij za babico, anemično in fiksirano na svoj domicil zaradi ekscesivnega eksistiranja. Brez asistence je Rdeča kapica odskakljala v obskuren gozd, ko se je pred njo momentalno realiziral impetuozen volk, ki je do tedaj latenten čakal inkognito za enormno smreko. Rdeča kapica, ki ni bila informirana, da je volk tako maligen, se ni prav nič deranžirala.

"Kam pa kam, inocentna kreatura?" jo je dolozno intervjuval volk.
"K babici, ki rezidira na iminentni lokaciji, transportiram kolacijo," je respektno replicirala Rdeča kapica.
"Vizualno percepiraj, koliko fabulozne flore eksistira na tem teritoriju," ji je aludiral volk, ki je intencionalno inhibriral svojo sitomanijo, "ne boš se eksorbirantno retardirala, če minorno kvantiteto te flore kolektiraš za babico!"

Rdeča kapica, ki je ob volkovem intrigantskem incitiranju neintencionalno dememorirala materin konzilij o ekstremni providenci v gozdu, se je agilno lotila akumuliranja florescenčne flore. Hipikritski volk se je simultano rapidno transportiral do babičine rezidence, se infiltriral v sobo in konzumiral frapirano babico. Kostumiral se je v njen negliže in se lociral v posteljo, z intenco ekspektacije Rdeče kapice. Le-ta je prišla z irelevantno retardacijo. Relativno durativno je skrutinirala kamufliranega volka ter se in brevi interesirala:

"Babica, zakaj imaš tako enormne okularje?"
"Da te bolje vizualno percipiram!" je emfatično odrecitiral volk.
"Zakaj imaš tako bizarno predimnzionirane eksterne avdiokolektorje?" je dalje eksaminirala Rdeča kapica.
"Zaradi boljše avdiopercepcije!" je še preciozno artikuliral volk.
"In zakaj imaš takšno enormno palatoshizo?"
"Zato, da te neproblematično konzumiram!" je z monstruoznim glasom odrecitiral volk in huronsko atakiral Rdečo kapico.

Po realizaciji tega amoralnega akta se je retardiral v posteljo in med kakofoničnim smrčanjem zaspal.
Lovcu, ki je bil pasiral babičino rezidenco, so se groteskni glasovi iz hišice zdeli intenzivno suspektni. Rezolutno je invaziral v babičino imobilijo in momentalno konstatiral, da je volk konzumiral babico in Rdečo kapico. Iz volkovega voluminoznega abdomena so de facto prihajale morbidne pretenzije po akutni salvaciji. Z brahialnim udarcem je dezaktiviral volka in na njem izvedel vivisekcijo. Iz abdomena sta se prezentirali babica in Rdeča kapica, obe intaktni. Inkluzivno z lovcem sta interpolirali kamenje v evakuiran volkov gaster in mu ga post hoc restituirali. Volka je zaradi gastrolitov kavzalno popadla hidromanija. Absolutno adinamičen se je aproksimiral do fontane, zaradi balasta v abdomenu izgubil balanso in imerziral. Babica, lovec in Rdeča kapica so se eksultirajoč objeli in si aklamirali ob solviranju pred vicioznim volkom...

p.s.: ne garantiram, da sem vse besede napisala pravilno...

Мой велосепед...

Rečeno, storjeno. Projekt, katerega sem se želela lotiti...uf... še v času srednje šole. Končno sem našla čas in voljo... Vam je všeč?

Believe me - vem kaj delam! :)

Morje...
Včeraj sva z Uršo prišli nazaj - težji sigurno za dve kili (v dveh dneh sva snedli kilo kruha, šteko jajc, topljene sirčke, 4 tunine, kislo smetano, pašteto, 2 jabuka, pol kile makaronov, eno Domaćico, liter in pol koka-kole... bom rajš nehala naštevat:), z omamnimi telesnimi vojavami po tro-dnevnem netuširanju, ... Lepa izkušnja več, polna smeha, countryja, vetra u laseh, zanimivih tipično dekliških dogodivščin - npr. avto nama je crknu na carini ("No no curice, kar Lepo poćasi!") ... Super je bilo. Kljub temu, da najin namen - učiti se po cele dneve - ni bil ravno uspešen... Lepo je bilo v tišini opazovati sončni zahod, vonjati slan morski zrak, se predajati sončnim žarkom in uživati. Tudi to je nekaj vredno, a ne?:)

Ah, komaj čakam, da bo poletje... do takrat pa - aufwiedersehen, morje...

Deževen dan...

Vozim se iz mesta proti domu. Pritiskam nos na mrzlo okno stare dobre osmice (najboljši avtobus, na katerem skoraj nikoli ni gužve), opazujem dežne kapljice in poslušam rahlo raskav glas Patty Griffin. Po celodnevnem hitenju, zmrzovanju na avtobusnih postajah, obveznih vajah iz ruščine in slovenščine, branju Gogolja in učenju v najmogočnejših ustanovah, kar jih premore Ljubljana, imam končno nekaj časa zase. Tako utrujena sem. Zaspana. Lačna. Zebe me. Ampak vseeno se mi smeji. Ne vem zakaj. Enostavno srečna sem...

Bog, hvala ti za take dni... Hvala ti, da ne padem v tisto temačno depresijo, ki me včasih drži v krempljih, ampak se borim. Hvala ti za vse ljudi, ki me obdajajo, me spravljajo v dobro voljo in katere imam tako neskočno rada. Hvala ti za mojo družino, ki me resda vedno draži in nikoli ne razume - a vse to počne iz ljubezni, hvala ti za prijatelje (posebno tiste, ki imajo radi pomlad, čokoladne lizike, rolanje, ljudi iz Švedske, marjetice v laseh, "kanalizacijo", čebljanje po telefonu, udobne perjanice, Allstarke, petje na 1000 in en način, špagete s tunino in paradižnikom, kačje pastirje, zeleno barvo, branje osladnih ljubezenskih romanov in Harry-ja Potter-ja v angleščini, country ter nenehno gledanje Pride&Prejudice...:), hvala ti za mojo najmlajšo prijateljico L., ki s svojimi navihanimi besedami in nedolžnimi objemi in poljubi prebuja in ohranja otroka v meni, hvala ti tudi za vse tiste majhne in večini ljudi nepomembne stvari, ki me osrečujejo, ...

Hvala Ti...