Neke sončne nedelje v maju nas je fotografiral Ciril Jazbec. Kot lahko vidite, obvlada zadevico ;)

Filozofiranje

Ljudje smo krhka bitja. V divji stepi mlada gazela že po parih urah shodi in skaklja s svojo materjo ob strani. Človek za prvi korak potrebuje 10 ali več mesecev. Levinja svoje mladiče po kratkih dveh letih začne odganjati od sebe in jih sama nažene v svet. Človek za samostojnost potrebuje vsaj 19-25 let, nekaterim to celo nikoli ne uspe! Ob takih nedolžnih primerjavah se mi poraja vprašanje: kako se lahko človek, ki je v osnovi prav nebogljeno bitje, pojavlja na vrhu prehranjevalne verige in vlada vsemu stvarstvu s praktično neomejeno oblastjo? Polovica ljudi nas živi v betonu in vedno bolj izgubljamo pristen stik z naravo ... dihamo smog, ptičje petje smo preglasili z rohnenjem avtomobilov ... Bodo naši otroci in vnuki sploh vedeli, kako diši travnik, kjer rastejo ivanščice in kako žubori potok v gozdu? Zavidam ljudem, ki jih zbudi petelin in ne smetarski tovornjak, ki odvaža smeti. Zavidam jim, da si lahko vsak dan polnijo pljuča z dozo kisika in vonjajo sveže pokošeno travo. Želim si, da bi moji otroci imeli ta stik z naravo in spoštljiv odnos do drugih bitij, ki živijo na našem planetu. Torej, da pridem do zakjučka temu filozofiranju - očitno se bo treba omožit na kmete, molzt krave in jodlat po planinah :)

p.s.: Sicer pa je to moj 100. post - lahko mi čestitate :)