S ponosom sporočam, da sem v ponedeljek, 1. oktobra 2007, prvič uspela spackati skupaj nekaj, čemur bi se lahko reklo "nedeljsko kosilo" - se pravi juha (ok, priznam, bila je Knorr-ova), pečen krompir, piščanec s sezamom, paradižnik s feto sirom in sladica - čokoladni žepki (ok, priznam, bili so Pečjakovi) ... Drugi dosežek pa je, da sem se naučila narediti tudi krompirjeve svaljke (2. oktober) ... :) Naj se vam zdijo te stvari še tako banalne, verjemite, da je to zame velik korak naprej. Zdaj se moram pa samo še naučiti, kako se pralni stroj zalaufa, pa bom za omožit :PWednesday, October 3, 2007
Dosežek!
S ponosom sporočam, da sem v ponedeljek, 1. oktobra 2007, prvič uspela spackati skupaj nekaj, čemur bi se lahko reklo "nedeljsko kosilo" - se pravi juha (ok, priznam, bila je Knorr-ova), pečen krompir, piščanec s sezamom, paradižnik s feto sirom in sladica - čokoladni žepki (ok, priznam, bili so Pečjakovi) ... Drugi dosežek pa je, da sem se naučila narediti tudi krompirjeve svaljke (2. oktober) ... :) Naj se vam zdijo te stvari še tako banalne, verjemite, da je to zame velik korak naprej. Zdaj se moram pa samo še naučiti, kako se pralni stroj zalaufa, pa bom za omožit :PWednesday, September 26, 2007
:)
Said Hamlet to Ophelia,
I'll draw a sketch of thee,
What kind of pencil shall I use?
2B or not 2B?
(Spike Milligan)
I'll draw a sketch of thee,
What kind of pencil shall I use?
2B or not 2B?
(Spike Milligan)
Tuesday, September 25, 2007
Stran ...
Sunday, September 23, 2007
"Večni otroci"
Med vikendom, ki sem ga večino časa preživela v mamičini postelji (to je pač že od nekdaj prostor, kjer vse njene 4 hčerke prebolevamo takšne in drugačne vrste bolezni), sem ponovno vzela v roke knjigo Mali princ, najbolj znano delo francoskega pisatelja Antoinea de Saint-Exeuperya. Pod videzom otroške knjige delo skriva številne globoke misli o življenju in ljubezni, avtor pa razkriva tudi svoje dojemanje človeških napak in preprosto modrost otrok, ki jo ljudje z odraščanjem pozabimo ...
... in tu je odlomek, ki me je med tem branjem najbolj nagovoril ...
"Moje življenje je enolično. Jaz lovim kokoši, ljudje lovijo mene. Vse kokoši so si podobne in vsi ljudje so si podobni. Zato mi je že malce dolgčas. Če pa bi me udomačil, bi v moje življenje posvetilo sonce. Spoznala bi korake, drugačne od drugih. Drugi koraki me ženejo pod zemljo. Tvoj korak bi me kot glasba privabil iz luknje. In potem, poglej! Ali vidiš tam doli polje, polno žita? Jaz ne jem kruha. Meni žito nič ne pomeni. Žitna polja me ne spominjajo na nič. In to je žalostno! Toda ti imaš lase, barve žita. Bilo bi čudovito, ko bi me udomačil! Žito, ki je obarvano zlato, bi me spominjalo nate. Ljubila bi šum vetra v žitu ..."
Lisica je obmolknila in dolgo opazovala Malega princa: "Prosim te ... udomači me!" je prosila.
... in tu je odlomek, ki me je med tem branjem najbolj nagovoril ...
"Moje življenje je enolično. Jaz lovim kokoši, ljudje lovijo mene. Vse kokoši so si podobne in vsi ljudje so si podobni. Zato mi je že malce dolgčas. Če pa bi me udomačil, bi v moje življenje posvetilo sonce. Spoznala bi korake, drugačne od drugih. Drugi koraki me ženejo pod zemljo. Tvoj korak bi me kot glasba privabil iz luknje. In potem, poglej! Ali vidiš tam doli polje, polno žita? Jaz ne jem kruha. Meni žito nič ne pomeni. Žitna polja me ne spominjajo na nič. In to je žalostno! Toda ti imaš lase, barve žita. Bilo bi čudovito, ko bi me udomačil! Žito, ki je obarvano zlato, bi me spominjalo nate. Ljubila bi šum vetra v žitu ..."
Lisica je obmolknila in dolgo opazovala Malega princa: "Prosim te ... udomači me!" je prosila.
Thursday, September 13, 2007
Subscribe to:
Posts (Atom)




